Zajtrke sem najprej pripravljala zase. Takrat, ko mi ni uspelo zajtrkovati doma, sem spakirala pripravljen obrok za v službo in ker sem običajno prihajala prva v pisarno, sem v miru pojedla kar tam.
Šala »nisi sliku, nisi jedu« se je izkazala za resnično. Seveda sem jed običajno »pofotkala«. In če ostali niso bili deležni hrane, so lahko pogledali vsaj »fotke«.
Pa se je nekega lepega dne začelo. Mislim da z ameriškimi palačinkami. Doma sem »pobasala« v torbo pripravljene palačinke in tudi vse ostale sestavine z namenom, da lepo zložim skupaj zajtrk, kar v pisarni. Z različnimi modifikacijami po željah posameznika. Sledilo je seveda »fotkanje« in sladkanje.
Poteza se je izkazala za odlično! Seveda, boste rekli, kdo pa ne bi bil vesel jutra z zajtrkom pred začetkom delovnih obveznosti. Pa smo vajo ponovili. Velikokrat. Mene je osrečevalo ustvarjanje, tiste, ki so bili deležni pozornosti, pa zajtrkovanje.
Hrana! Okusna, skrbno pripravljena in mamljiva že na pogled. A veste, da lahko dela čudeže. No, skoraj čudeže. »Male sreče« sem poimenovala te dragocene jutranje trenutke, ki so vsem vpletenim privabili nasmeh in zadovoljstvo na obraz.
A ni ostalo samo pri tem. Prav ta praksa je rodila mnoge ideje in prigovarjanja. Da bi lahko pripravljala zajtrke po naročilu, da bi lahko to postal moj nov projekt, da bi lahko še to in oni... Da je to zgodba, ki jo je potrebno na nek način deliti tudi z drugimi. S svetom. Takole smo se »hecali«. Tedne. Mesece. Celo leta so minila. Preden so misli in ideje dozorele dovolj, da sem lahko naredila naslednji korak, po katerem prav zdaj klikate.
Seveda nikakor ni bilo vse vedno »perfect«. Pogosto so padale pohvale, včasih pa tudi kritike. No, bolje rečeno, ideje in debate o tem kakšne so kombinacije, kaj paše ali ne paše skupaj in kako bi lahko določen zajtrk izboljšala.
Kaj vam pravzaprav želim sporočiti? Tisto, kar ustvarjate s srcem, v kar verjamete in v čemer uživate, nikar ne skrivajte pred svetom. Delite svojo kreativnost s prijatelji. Razkrijte jo tistim, ki jim zaupate. Sprejmite pohvalo in ne bojte se kritike. Edino tako lahko razvijate svoje misli in ideje do vedno bolj popolnega končnega izdelka.
Neki dan se je zgodila preprosta mini jabolčna pita. Priznam, da še ni popolna in potrebuje izboljšave. Zato sem ji priložila sporočilo. Zapakirano v lično škatlico pa dostavila prijateljema. »Mala sreča« tako dobi nove dimenzije. Razmislite o svoji kreativnosti, ko želite nekoga obdariti, osrečiti ali presenetiti kar tako, brez razloga. Tisto, kar bo nastalo s srcem, verjemite, bo imelo največjo vrednost.
Comments